Informacijska pooblaščenka: Široka pooblastila Sovi, ki bi lahko posegla v temeljne pravice

Sova je spisala predlog sprememb zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, ki bo v javni razpravi do 22. oktobra. Pričakovati je mogoče burno razpravo, saj bi Sova z novelo razširila svoje delovanje, uvedla novi posebni obliki pridobivanja podatkov, dopolnila obdelavo osebnih podatkov ...

Za prvi odziv smo zaprosili informacijsko pooblaščenko Jeleno Virant Burnik. Kot je dejala, bodo o predlogu zakona, ki ga še preučujejo, v kratkem podali podrobnejše pisno mnenje. Že zdaj pa je izpostavila, da predlagana novela agenciji daje široka pooblastila, ki lahko pomenijo poseg v različne temeljne pravice. Za končno presojo skladnosti zakona je sicer vedno pristojno ustavno sodišče.

Glede varstva osebnih podatkov je informacijska pooblaščenka kot ključno navedla, da mora biti zakon skladen z 38. členom ustave, da so obdelave osebnih podatkov, ki jih določa, sorazmerne in nujne. To pomeni, da mora biti jasno določen namen uporabe osebnih podatkov in tudi čim bolj jasno določeno, kateri nabor osebnih podatkov lahko agencija obdeluje.

"Te opredelitve ne smejo biti splošne, v smislu, da je mogoč dostop do vseh podatkov za vse mogoče, neopredeljene namene. Vedno se lahko zbira le toliko podatkov, kolikor je sorazmerno in nujno za določen namen, in Sova tu ni izjema. Prav tako je pomembno, da ima vsak posameznik v zvezi z obdelavami ustrezno zagotovljene svoje pravice, oziroma da so morebitne omejitve sorazmerne in skladne z ustavo," je poudarila Virant Burnik.

"To so podatki, ki so vezani na posameznikove unikatne trajne telesne in druge značilnosti"

Če bodo predlagane spremembe potrjene, bo Sova lahko obdelovala različne biometrične podatke, podobo obraza, telesa, posnetek gibanja, govora oziroma glasu, pri tem pa je po navedbah informacijske pooblaščenke potrebna posebna previdnost.

"To so podatki, ki so vezani na posameznikove unikatne trajne telesne in druge značilnosti, zaradi česar so v pravu posebej varovani, saj jih v primeru zlorabe posameznik ne more preprosto spremeniti ali izbrisati." Izpostavila je tudi, da ima po ustavi vsak pravico vedeti in izvedeti, katere podatke o njem nekdo obdeluje. "Če se ta pravica omejuje, morajo biti omejitve potrebne, nujne in sorazmerne v demokratični družbi," je dodala informacijska pooblaščenka. Kot zelo pomembno je poudarila še zagotovitev ustreznega nadzora nad obdelavo osebnih podatkov.

Kot smo poročali, Sova potrebo po noveliranju zakona utemeljuje z navedbami, da je bil sedaj veljavni zakon sprejet že leta 2006, da je bilo od tedaj prenovljene veliko področne zakonodaje, ki ima neposreden in posreden vpliv na določbe zakona o Sovi, da ta ne odraža potreb tehnološkega razvoja ...

"Uporaba modernih tehnologij in sredstev, ki so na voljo na trgu in ki jih uporabljajo tako primerljive tuje službe kot tudi kriminalne organizacije, pomenijo ključni dejavnik pri zagotavljanju učinkovitega, varnega in zakonitega izvajanja nalog agencije, saj omogočajo hitrejše, natančnejše in bolj usmerjeno delovanje," so navedli v Sovi.

Sova bi uvedla nove oblike pridobivanja podatkov

Poleg sprememb na področju obdelave osebnih podatkov agencija načrtuje tudi širitev zbiranja podatkov. Sedaj veljavni zakon namreč na obveščevalnem področju omogoča zgolj pridobivanje in obdelavo informacij iz tujine, ki so pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, po novem pa bi lahko pridobivala in vrednotila tudi podatke v povezavi s tujino. To pomeni, da bi lahko zbirala tudi informacije znotraj Slovenije in bi se torej pogoja za pridobivanje podatkov na obveščevalnem in na protiobveščevalnem področju smiselno izenačila.

Naslednja pomembna sprememba je uvedba dveh novih posebnih oblik pridobivanja podatkov. Poleg že obstoječega pooblastila za kontrolo pisem in drugih pošiljk oziroma nadzorovanje in snemanje telekomunikacij bi Sova z novelo zakona uvedla tehnična sredstva za nadzor signala mobilne telefonije ter za neposredni dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva in beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu v Republiki Sloveniji. Slednji bi bil, kot priznava agencija, najbolj invaziven ukrep v zasebnost.

Zato napoveduje, da bo tehnično sredstvo za neposredni dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva in beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu predlagala le, "ko bo šlo za najhujše oblike ogrožanja nacionalne varnosti, ki bodo zaradi svoje resnosti, neposrednosti in sedanjosti oziroma predvidljivosti v prihodnosti s konkretizacijo v obrazložitvi upravičile poseg v ustavno zagotovljene človekove pravice". Kot varovalke med drugim navaja, da bo izvedba tega ukrepa omogočena brez vstopa v tuje stanovanje oziroma druge prostore, da vsebine komunikacije ne bo dovoljeno spreminjati, da bo poleg sodnega nadzora obstajal še poseben nadzor, ki ga bo izvajal tako imenovani pooblaščenec za nadzor ...

Prvi odzivi poznavalcev obveščevalno-varnostne dejavnosti so različni. Medtem ko nekateri ocenjujejo, da gre za minimalne, v luči novih telekomunikacijskih tehnologij nujne spremembe, drugi opozarjajo na možne zlorabe v primeru uporabe IMSI lovilcev in še zlasti na morebitno sporno nameščanje vohunske programske opreme. Slednji izpostavljajo tudi po njihovem mnenju mnogo preširoko določilo, da lahko agencija posebne oblike pridobivanja podatkov uporabi, "če je podana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države".

Več naših sogovornikov sicer ocenjuje, da verjetnost, da bi bila novela potrjena pred volitvami, ni prav velika.